V bistvu jaz sem brala knjigo od Zlatka Blažiča, Zgodovina moje heroinske odvisnosti in prav piše o Don Pierinovi komuni in me je ta knjiga čisto očarala in sem rekla, da to bi bilo tudi zame, ena taka življenjska izkušnja, kot je ta Šola življenja. V bistvu se učimo biti za to šolo življenja, o preprostih stvareh, kakor je, veliko imamo odgovornosti, ki jih delamo in ko delaš ti odgovornost, je normalno, prvo kar si, neveden, ali pa potem že sčasoma površen, brezbrižen, ali pa kakorkoli se zgodijo napake. O teh napakah se veliko diskutira in že to je ena stvar, sprejet napako.