Začel je iskati klub ali nekoga, ki bi mu pomagal uresničiti željo o potapljanju. Moram reči, da so se vsi ti klubi, ki niso vedeli, da se to da s paraplegikom izvajati, dosti otepali te ideje, ker so pač videli voziček, mene kot hendikepiranega, niso si znali predstavljat na kak način bi to šlo. Potem pa je izvedel za Branka Ravnaka, ki je eden redkih z izpitom za inštruktorja potapljanja za ljudi s posebnimi potrebami.