Potem les, ki je bil daljši od 4 metrov, ki se ni smel plaviti, so zvozili na bližnje žage z vozovi, takšnimi parizerji ali potem kasneje že z gumenjaki. V zimskem času so pa uporabljali za spravilo lesa pa takele sani, gibljive sani, ki jim narečno rečejo pok. In sicer gibljive, ker se je zadnji del pač pripel na prvega v to pa je bil vedno vprežen en sam konj.