ki ga je doživel pri 22 letih, leta 1953 in zato smo izkoristil priložnost in začeli današnji meditacijski večer nekoliko drugače, začeli smo ga z igranjem didžiridujev, ker je stekla želena akcija po vseh oshujeveh centrih po svetu, da naredimo to meditacijo glasbeno
za mir na svetu, pa tudi zato, ker je to priložnost, da je to radosten začetek, da je življenje ena sama radost in veselje, kar je tako rad poudarjal, da ne prinaša nove filozofije, da ne uči filozofije, da ne prinaša nove religije, ampak uči religioznost in dela prostor za novega človeka, novodobnega, sodobnega človeka.
Čeprav se Osho ni pusti ujeti v obstoječe religiozne sisteme in je o sebi dejal, da je začetek popolnoma nove religiozne zavesti, lahko iz meditativnih tehnik razberemo, da je dinamična meditacija bliže hindujskemu, budističnemu in đajnističnemu miselnemu okolju, kot monoteističnemu zahodnemu.