Vsi so bili plezalci, vsi so bili gorniki in seveda s tem, ko so izzivali smrt in krepili svojo voljo, so bili prepričani, da bodo lahko tudi narod vodili za seboj.
To je oporoka mojega očeta, ki jo je napisal, ko je končal Alamuta, leta 1936. V njej je omenil tudi Zorka Jelinčiča, s katerim sta bila tesna prijatelja in pravi, da je Jelinčič tisti pravi borec, ki je že takrat sedel v italijanskih zaporih.