Mislim, da gre tukaj za preplet strasti in razuma, če rečem banalno. Bolj kot se oseba dr. B poglablja v analitičnost sam igre, bolj ga prevzema strast do same igre. Tudi, ko opisuje to njegovo zadnjo partijo s Čentovičem, se jasno vidi, kako se vznemirjenje v njemu stopnjuje in kako nestrpen postaja, tako da se nam zdi presenetljiv ta obrat, kako prej spoznamo dr. B- ja in potem, ko ga vidimo v zadnji partiji.