Mozart pa je vse te nepotrebnosti izpustil, tudi v drugih delih prevladuje jasna glasbena misel. To lahko razumemo kot stvar družbenopolitične realnosti, ko na dvoru preprosti ljudje izpodrinejo naveličano in vsega polno plemstvo. Pogosteje kot pri kateremkoli drugem mojstru srečujemo pri Mozartu dela, ki nosijo pečat popolnosti v vseh življenjskih obdobjih.