Širši zgodovinski okvir dogajanja je čas vladanja in ekspanzivnih teženj Ludvika 14., ki želi vzpostaviti stik z abesinskim cesarjem, pri čemer je v ozadju čutiti boj za versko prevlado in dobičkonosne težnje francoske politike. Tvegano poslanstvo sprejme glavni junak Poncet. Rufina pa je pri pisanju romana vodila tudi želja, da bi podal bolj ustrezno podobo Abesinija oz. današnje Etiopije, ki jo sam dobro pozna. Zaradi takšnega sopostavljanja je knjiga nekakšna v zgodovino zakrinkana kritika vsakršne nestrpnosti, fanatizma in pa lekcija iz humanizma, ki jo uteleša Ponicetova figura.