Zanima ga predvsem margina zgodovine, neznane epizode pri katerih upošteva temeljna zgodovinska dejstva, ampak si zelo močno pusti prosto pot domišljiji. Tako je tudi obstoj glavnega junaka Jeana Batista Ponceja menda potrjen v kronikah iz 17. in 18. stoletja, ki ga označujejo kot pustolovca in apotekarja, ki je križaril po Abesiniji, Egiptu in Perziji. Širši zgodovinski okvir dogajanja je čas vladanja in ekspanzivnih teženj Ludvika 14., ki želi vzpostaviti stik z abesinskim cesarjem, pri čemer je v ozadju čutiti boj za versko prevlado in dobičkonosne težnje francoske politike.