Za največjo opozicijsko stranko lahko rečem oziroma jo lahko primerjam z bogom Janusom, ki ima dva obraza: predsednik stranke kaže prijazen obraz, medtem ko podpredsednik stranke uvaja metode, ki so bile značilne takoj po koncu vojne, pa tja do 1948. leta, ko je bilo treba prisluškovati Cerkvi, dogajanju v cerkvi, pa predvsem po cerkvenih obredih, kdo se združuje s kom in kaj govorijo. Drug tak primer so Romi v Ambrusu, ki so bili Romi do takrat, dokler niso zašli na teritorij našega kolega Vebra in so takrat postali Cigani. Statistični podatki, v LDS so bili sami lepi, v naši, sedanji Vladi sami slabi.