Prva je vsebinska in se veže izključno na pravilnost oziroma nepravilnost politične odločitve o slovenskem vojaškem angažiranju v Iraku, druga pa bolj proceduralne narave in opozarja na način vladnih postopkov pri sprejemanju takšnih odločitev. Za razpravo o tako občutljivi in pregreti temi pa je najpomembnejše, da se uspemo odgovorno pogovarjati in poslušati. S tega stališče se mi prizadevanja in uspeh opozicije, da ob napotitvi pripadnikov slovenske vojske v Irak opravimo razpravo tudi v državnem zboru, ne zdi nič sporna.