VILI REZMAN: Hvala lepa, gospod predsedujoči. Zdaj moram priznati, da mi je nekoliko nelagodno, ker se nekako kužno in morbidno počutim, ampak vendar, nekaj misli bi rad povedal v zvezi s tem, s čim se lahko solidariziram in s čim ne.
Zdaj, prva reč, ki bi jo rad omenil, je, da tudi jaz podpiram, tako kot nekateri drugi, oba amandmaja zato, ker po moji sodbi nekoliko preslab predlog zakona vendar deloma izboljšujeta.