Oprli pa smo se tudi na primerjalni pregled zakonske ureditve rabe uradnega oziroma državnega jezika v petnajstih evropskih državah.
Čeprav mora vsaka skupnost svoje jezikovne probleme reševati sama, ker je vsaka situacija enkratna, splet različnih dejavnikov in neponovljiva, iz pregleda izhaja ugotovitev, navajam, da se v zadnjem obdobju povečuje zavzetost večine držav za zaščito svojih jezikov, kar gre nedvomno pripisati globalizaciji in z njo povezanim strahom pred prevlado angleškega jezika. Tako je nastal predlog zakona, ki smo ga, kot je dobro znano, vložili poslanke in poslanci vseh parlamentarnih strank.