Gre za neko novost, ki smo jo v naši zakonodaji v zvezi z invalidi zelo pogrešali. Kajti ocena, da je nekdo invalid, težek invalid, je pač narejena v nekih okoliščinah, v nekem trenutku njegove starosti, pač v neki situaciji. Seveda če invalidu manjkajo noge, je invalid do konca življenja in zagotovo tak človek ne bo svojega statusa spreminjal in se tudi njegovo stanje ne bo izboljšalo, kvečjemu poslabšalo.