Če kdo, potem ravno Slovenci dobro vemo, kaj pomeni skušati zgodovinske črte ločnice, z železno zaveso vred, imperialne, velikodržavne in ideološke oziroma nasilne poskuse evropskega združevanja. Po vseh teh izkušnjah in po preživetju treh totalitarizmov jemljemo kot nasmeh zgodovine dejstvo, da lahko kot suveren subjekt prostovoljno z drugimi narodi in državami v Evropski zvezi sodelujemo v izgradnji trajno miroljubne in sodelujoče Evrope, ki je različnost identitet ne moti, ampak jo bogati in navdihuje.
Ko se danes z ratifikacijo pristopne pogodbe odločamo za zadnji formalni korak na poti Slovenije v Evropsko zvezo delamo to v zavesti, da sprejemamo pravni in institucionalni red, ki ga je Evropska zveza razvila v desetletjih svojega dosedanjega razvoja in se v tem smislu priključujemo, hkrati pa se z vsemi drugimi članicami zveze združujemo za tisto, kar naj se v zvezi še zgodi.