Če gre na eni strani za interes kapitala po kar največjem dobičku in morebiti tudi potrošnikov po stalnem dostopu do potrebnih dobrin brez kakršnihkoli omejitev, gre na drugi strani vendar tudi za pravice delavcev do normalnega in zdravju neškodljivega dela in počitka, gre za vprašanje pravic delavcev, ki jih je tržno socialno gospodarstvo Evrope gradilo skozi stoletja in jih uveljavilo kot sprejemljive norme družbenega življenja. Zato gre nedvomno za primaren javni interes, ki ga mora uveljaviti država s tem, da s svojimi ureditvami zagotovi večjo družbeno povezanost, ki se uveljavlja tudi prek urejenega obdobja počitka delavk in delavcev ter odsotnosti z dela, ki omogoča tudi normalno socializacijo družine.
Tudi naše ustavno sodišče je ob razveljavitvi 17. člena zakona o trgovini, v povezavi z urejanjem obratovalnega časa v dejavnosti trgovine na drobno, opozorilo na obveznost države, da uredi ta vprašanja, ko je zapisalo, da skrajno
liberalistično pojmovanje podjetništva ne bi bilo v skladu z ustavo.