Pomisleki so v veliki meri šli v smeri izražanja potrebe po večjem ali celo bistveno večjem obsegu sredstev za namen gospodarskega prestrukturiranja, vendar je bilo zavzeto stališče, da obstoječi proračunski okviri dovoljujejo maksimalno take finančne obsege oziroma finančne posledice tega zakona, kot je bilo s tem zakonom s strani vlade predlagano.
Ugotovljeno je bilo, da dejansko ta zakon predstavlja rešitev za razmeroma ozek segment gospodarskih družb. Odkrito je treba priznati, da ta instrument ni namenjen reševanju družb, ki imajo tako velike težave, da z načrtom prestrukturiranja niso v stanju dovolj objektivno prikazati možnosti za to, da bi z odobreno pomočjo lahko vzpostavile normalno poslovno situacijo.