Vsi se zavedamo, da je proces prestrukturiranja družbe v tem, moderno rečenem, tranzicijskem obdobju potekal v mnogih podjetjih in organizacijah predvsem na račun zaposlenih, torej z zmanjševanjem števila zaposlenih, namesto denimo z izboljšanjem tehnologij, izboljšanjem delovnih procesov, organizacije dela in tako dalje. Tudi izjemni porasti produktivnosti v predelovalnih dejavnostih gredo v glavnem na račun bistvenega zmanjševanja zaposlenosti. Ugotavljamo lahko, da tudi v primerih, ko se je država aktivno vključevala v reševanje posameznih podjetij, kar nekaj jih tudi dobro poznamo, največkrat ni zagotavljala drugačne politike, kot je politika čiščenja zaposlenih.