Tukaj mislim pa, da se da tudi zagovornikom teze, da otrok mora imeti oba starša, postaviti en očitek, da ga v tem primeru objektivizirajo. Človek je res toliko subjektivno bitje, da je sposoben najrazličnejših okoliščinah, da z lastno voljo in z lastno subjektiviteto morebitne nekatere, to ponavljam, morebitne težave v svojem okolju nadgraditi in zrasti v kompetentno osebo.
O tem imamo neskončno veliko dokazov, navsezadnje tudi študije, ki pravzaprav kažejo, da otroci v eno-starševskih zakonih nimajo bistveno drugačnih končnih možnosti in uspeha v družbi.