Obžalujem pa seveda, da na zasedanje kljub ustaljeni mednarodni praksi in kljub vabilu ni poslala zunanjega ministra. Zunanji minister je po osebni odločitvi predsednika vlade moral potovati v London, kjer ni bil pričakovan ali potreben, medtem ko ni smel potovati v Istambul, kjer je bila njegova udeležba predvidena že dolgo časa in je odločitev o tej udeležbi potrdila vlada. Na podoben način sem bil, kljub temu, da sem bil podpisnik tako imenovanega, za nekatere škandalozne, vatikanskega sporazuma, izločen iz delegacije, ki je šla k papežu v Rim.