Zato smo se v LDS odločili, da je moralno in pošteno, da v tem primeru slovenska država ravna drugače, da prav zaradi necivilizacijskega, več desetletij trajajočega ravnanja države to hibo, krivico popravi in vendarle primerno obeleži takšne grobove in zanje tudi skrbi. Seveda pa želimo točen in jasen odgovor, da takšna skrb izključno za grobove ne pomeni in ne odpira nobenih drugih pravic in ugodnosti za eventualne sodelavce okupatorja.
V LDS smo tudi menili, da je primeren tekst posvetilne narave na grobovih iz 4. člena, to je na grobiščih po vojni usmrčenih oseb "umrli kot žrtve povojnega nasilja" in ne napis "umrli kot žrtve vojne in revolucije".