STANISLAV BRENČIČ: Hvala lepa za besedo gospod podpredsednik. V vsakem primeru podpiram smiselnost, da država ali državni organi puščajo čimbolj v ospredje subsidiarnost tudi v določenih poklicnih grupah, poklicnih skupinah oziroma da puščamo v ospredju samoregulacijo določenih poklicev, znotraj same organizacije poklica, notranje organizacije v smislu zbornic ali drugačnih oblik, tudi zaradi tega, da se s tem vzpostavlja, bi rekel, nezmožnost, da se nekateri ljudje samooklicujejo za takšne in drugačne strokovnjake ali zastopnike poklica.
Vendar pa ob vsem spoštovanju do specifičnosti poklica psihologa in te dejavnosti, pa ko dejavnost deluje v tako različnih delovnih področjih, delovnih okoljih, da je tako zapopadena zakonska regulativa tega poklica ali opredelitev tega poklica, kot jo prinaša ta zakon, nemogoča in tudi najbrž težko mogoča in, kot jo jaz berem, tudi neizvedljiva.