Namesto da bi ti zakonski predlogi šli v reševanje problemov v skladu, so poskušali pravzaprav to samovoljo, nezakonitost sklada legalizirati. Predvsem se je to odražalo v obračunavanju pobotov med odplačno pridobljenimi kmetijskimi zemljišči bivših družbenih kmetijskih podjetij, ki so pozneje ta zemljišča morala prenesti v last države oziroma v upravljanje sklada. Sklad je pobote sicer z nekaterimi kmetijskimi podjetji vršil, z drugimi ne, sploh pa ne z gozdnimi gospodarstvi.