Veste, kar nekaj prijateljev sem izgubil v vojni za osamosvojitev, kar nekaj, mojih dobrih osebnih prijateljev, ki smo bili skupaj v prvih vrstah. Še danes se spominjam prijatelja, bivšega sodelavca, ki je dobil 11 strelov v hrbet in še danes živi in je še danes priklenjen na otroški voziček, skupaj s svojim otrokom. Ali je pošteno, da se danes nekateri tolčete po prsih, kdo ima največje zasluge?