Predlagatelj predloga zakona namreč zavrača strokovno utemeljene pripombe in amandma, ki sem ga pripravila na predlog strokovnjakov o vključevanju otrok s težjimi specifičnimi motnjami v učenju kot samostojno podskupino populacije otrok s posebnimi vzgojno-izobraževalnimi potrebami. Ni razumljivo, zakaj otroci s težjimi specifičnimi motnjami učenja - se pravi, s težjimi, 2 do 3%, motnja učenja pa ima okoli 20 do 25% otrok - ne morejo biti samostojna podskupina populacije otrok s posebnimi potrebami, temveč se jih na silo uvršča v manj številno podskupino dolgotrajno bolnih otrok. Še enkrat opozarjam na razliko - tu gre za razvojno motnjo in ne gre za dolgotrajno bolezen.