Gre za 30 odstotkov Slovenije, površine slovenske države, ki je opredeljena v nacionalnem programu kot območja z omejeno možnostjo gospodarjenja in seveda tudi z nekimi posebnimi pogoji, ki vladajo na teh območjih, za razvoj. In ko pogledamo reformo, program reforme kmetijstva in živilstva, ki smo ga v vednost dobili v parlament, lahko ugotovimo, da drugi steber te reforme govori o tem, da predstavlja najkorenitejši zasuk v kmetijski politiki in zajema uvedbo neposrednih plačil na hektar, tako imenovane Eko 0, Eko 1, Eko 2 in Eko 3. Plačila z oznako Eko pomenijo, da poudarja njihovo tržno nevtralnost in preusmeritev kmetijske politike k podporam okolju prijaznega kmetovanja.