Drugo pa, kot veste sem se lani kandidiral za mariborskega župana in sem seveda moral na ta vprašanja odgovarjati in sem se veliko ukvarjal s tem, kakšen dialog bi v slučaju nesreče, da bi bil župan, moral vzpostaviti s škofijo, za katero mislim, da je odlično, da je v Mariboru, da mora mesto veliko več narediti, da bo škofija imela svoje mesto, kakor ga ima škofija povsod po Evropi in sem tudi premišljeval o tem, kaj o teh, štirih, petih velikih objektih, ki jih zahtevajo nazaj, bi kot župan, recimo dal na prioritetno listo in bil pripravljen vrniti, z drugimi bi pa se recimo pogajal, da morda ne bi, da ne bi ostali, da se ne bi vrnili škofiji.
Obenem najbrž vsi veste, danes se ta akt na nek način minimalizira, da se je škofija v osemdesetih letih, ko mislim, da je šlo za orgle, ko jim ni bilo treba plačati davkov in tako, carin, odpovedala zahtevam, da bo kdajkoli kaj zahtevala nazaj. Imajo prav gospod Štefec in ostali, ki pravijo,
to smo naredili v enem drugem sistemu, v eni drugi klimi, ne tiščite nam pod nos tega papirja.