Če nekdo po tem letu, po 53. letu, sam želi uveljavljati to pravico, jo še vedno lahko želi, ne more ga pa, na primer, zavod prisiliti, da se podvrže taki poklicni rehabilitaciji. Če se za to ne odloči, potem ima možnost pravice do premestitve na ustrezno delo (še vedno govorim o drugi kategoriji invalidnosti in o nadomestilu za invalidnost); če pa nima več zmožnosti, se pravi, ga ni mogoče premestiti zaradi tega, ker ni več preostale delovne zmožnosti, potem pa pomeni, da je on invalid prve kategorije in v tem primeru se invalidsko upokoji. Tako da v bistvu te pravice so rangirane in vsakemu od teh invalidnih oseb je v tem postopku pravica zagotovljena.