Ne more pa ga podpreti zaradi tega, ker se s tem, s predlogom zakona poskuša iz zakona o praznikih izključiti 27. april kot edini praznik, ki spominja na to, da so se Slovenci sploh leta 1941 uprli proti fašizmu in nacizmu in da so se sploh v 2. svetovni vojni borili na strani, za katero vemo, da smo leta 1995, da je cela svobodna demokratična Evropa skupaj z ZDA proslavljala veličastno 50-letnico zmage nad fašizmom in nacizmom. Če bi podlegli logiki, da ta praznik ni sprejemljiv zaradi tega, ker so med takratne, leta 1941, imperialistične sile štele tudi države, ki so danes v Evropski uniji, potem moram reči, da tudi 1995. leta, ko je bila proslava 50-letnice zmage nad fašizmom in nacizmom in zmage v 2. svetovni vojni, se ne bi mogla odviti tako, kot se je odvila. Je pa še ena druga stvar, namreč zgodovina se očitno res ponavlja, to zgodovinarji vedo bolje kot mi, vedno pa se človek nekako z nelagodjem sooči s situacijo v družbi, ko začnejo politiki
razlagati zgodovino in ko začnejo politiki pisati zgodovino.