Pomanjkljivost veljavnih davčnih olajšav kot ukrepa družinske politike je tudi v tem, da so davčnega prihranka deležni le davkoplačevalci, torej ne najrevnejši sloj ljudi, ki ali ne plačuje davkov, ali pa zaradi nizkih dohodkov lahko izkoristi le del olajšav. To je pa nepravično, zato bi bilo potrebno ta zakon spremeniti, da so starši, ki olajšave ne morejo v celoti izkoristiti, upravičeni do gotovinske dajatve v višini neizkoriščenega davčnega prihranka.