Posebej je dobro, da se ga ni lotila vlada, ker je pravzaprav temeljni subjekt, ki ga nadzira računsko sodišče, hkrati je pa potrebno povedati, da še bolj tipično odnos vlade do računskega sodišča kaže dejstvo, da je potrebovala skoraj pol leta, da je oblikovala svoja stališča, svoje pripombe, v nekaterih delih tudi izrazito usmerjanje na, bi rekel, zmanjšanje pomena računskega sodišča.
Če bi v državnem zboru morali tako ažurno reagirati na akte, ki jih prinaša vlada v državni zbor in za katere večinoma zahteva, da jih obravnavamo po hitrem in skrajšanem postopku, brez da imamo pravico razmisliti, potem bi, če se primerjamo z vlado, imeli zakonodajni postopek mnogo počasnejši in usklajevanje zakonodaje z Evropsko unijo mnogo mnogo počasnejše, kakršno je. Dajmo tudi v tem primeru vsaj vlado opozoriti, naj bo korektna in naj se tudi sama, ker ima prav gotovo mnogo obsežnejši aparat in strokovne službe, kot jih imajo poslanske skupine, odzivneje
obnaša, kadar gre za tako pomembne akte, kot je zakon o računskem sodišču.