Jaz lahko čestitam ministru, da ima debelo kožo, moram reči, da so bili primeri drugih, kjer je bilo manj prepričljivih primerov, dokumentov, utemeljitev, ko se je stvar precej prej in hitro končala.
In da ne bom navajal tujih vzorov, bom omenil primer gospoda Bizjaka, ki je pred tem državnim zborom, ko je ponudil ostavko, ki jo je predsednik vlade sprejel, rekel, da se ne čuti subjektivno odgovornega za sramotno dejanje specialcev v Celovcu, da pa seveda objektivno prevzema odgovornost za svoj resor, za svoje podrejene in da je njegov odstop tudi v funkciji tega, da se ne bo nadaljevalo napeto vzdušje, ki se ga najbrž vsi spomnimo po razrešitvi gospoda Janeza Janša, ko so nekateri, če citiram takratnega ministra gospoda Bizjaka, govorili o "Bizjakovih lopovih." Je rekel, da bi preprečil taka dogajanja, zaradi tega se je odločil za odstop in ta odstop je v mnogočem ta državni zbor s poznejšo njegovo izvolitvijo za ombutsmana potrdil v tem
smislu, da ga je štel za častno dejanje, za dejanje, s katerim se mu je okrepil položaj.