Nič nisem vedel, kar bi lahko bilo takega, da bi bilo potrebno skrivati, nič takšnega, kar bi lahko omadeževalo ta dogodek. Zato seveda potem, ko sem dobil zaprosilo novinarja 19. novembra, nisem znal reagirati drugače, kot da sem soglašal s tem, da se novinarju dovoli vpogled v dokumentacijo o Holmcu, kajti bil sem prepričan, da je o Holmcu mogoče pisati samo dobro, pozitivno. Tudi sicer sem reagiral popolnoma načelno in v skladu z mojo običajno prakso, ki je v zadnjih dveh letih, sem prepričan, precej prisotna in precej tudi prepoznavna praksa, da se notranje ministrstvo odpira, da deluje transparentno in da je novinarjem tam, kjer je lahko, tudi na razpolago.