Ampak to, kar si danes povedal, pa presega mero dobrega okusa.
Prvič, da si nas spraševal, če sploh vemo, kaj pravzaprav sprejemamo, je žaljenje poslancev, ki so hodili naokoli, od rektorjev obeh univerz, ki so to področje zasledovali skozi leta; ki so to področje na večih sejah odbora za kulturo, šolstvo obravnavali; tudi za tiste poslance, ki so na poslanskih klubih to dogovarjali; poslance, ki so bili v skupinah, da se je ta reč usklajevala in da smo dobili en pameten zakon iz tega, ki mu danes nihče ne nasprotuje. Mislim, da včasih pri takšnih rečeh, ko človek tole govori in vse deplasira, se mi utrne tista misel, da včasih tudi poslancu lahko preveč pameti škodi.