Kot po nekem vzorcu so se ljudje začeli dvigati v dvoranah in začeli to govoriti, nekateri zelo prepričljivo in zelo šolano. Dokler nismo enkrat prišli v Zadobrovo, v zadružni dom, kjer je bilo tudi tako zborovanje, kjer se je en tak dobro hranjen gospod dvignil in povedal isto stvar: "Nikoli nisem bil v partiji, vedno sem bil za demokracijo, nisem pa za to, da bi bile že zdajle volitve, izzivali bomo JLA, prinašali nesrečo, naj to kar Kučan lepo po svoje izpelje!" In stvar bi se končala tako kot vedno drugod, če se na drugem koncu ne bi dvignil nek drug človek in rekel: "Oprostite, gospod, pravite, nikoli nisem bil v partiji, ampak vi ste pa mene tri leta nazaj na Prešernovi zasliševali zaradi Celovškega zvona."