) Pariza in drugih južnih in zahodnih evropskih članic zveze bi namreč Slovenija najbrž ostala osamljena oz. tesneje povezana z usodo Hrvaške.
Nemška podpora pa bi ne bila večja kot sicer, saj so bile prioritete Bonna dobro profilirane že dolgo pred začetkom trilateralnega sodelovanja med Ljubljano, Budimpešto in Rimom.
To seveda ne pomeni, da si lahko privoščimo zanemarjati odnose z Nemčijo, ki ostaja ena od pomembnejših zaveznikov slovenskih interesov, zaradi česar ni koristno in pametno izkazovati kakršnokoli razočaranje nad navidezno ali domnevno "indiferentnostjo" kanclerja Kohla do naših atlantskih prizadevanj.