nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1999, poved v sobesedilu:
V njeni vročični množici so zajeti himničnost in dramatičnost, bujnost in smrtna tragičnost, kipeči v višino pod gluhe oboke, a njena začrtana smer kaže le k loku v vrsto razporejenih čolnov, ki simbolizirajo z jezikom davnega kultnega in hkrati umetnikovega izrazito osebnega izročila človekovo končno pot v neznano zasmrtje.
Isto misel žgoče poetično utelešajo vsi preostali kiparski segmenti, asketsko prilagojeni rokavom srednjeveške arhitekture: pod zvonikom, v kapelni niši, v kateri so amforasti artefakti kot znamenje življenjske ostaline kompozicijsko prilagojeni epitafu davno umrlega odličnika, in ob stenskih robovih, kjer se kamnito vznožje arhitekture sesipa v prhkost rdeče mivke.
Vse je dojeto kot tragični triumf minevanja.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani