nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1999, poved v sobesedilu:
Pod ladijskim križiščem je vrisan z rdečim peskom posut krog kot znamenje neuresničljive popolnosti ali spomin na katedralni labirint, sredi glavne ladje pa nas pritegne k sebi, ko stopimo na hreščeči pesek, nebrzdan ritem nemirnega življenja, zgoščen v fascinanten himnični sprevod. Jedro postavitve - peščeni hrib, zasajen z goščo brezštevilnih glinenih artefaktov, v nerazvidna bitja utelešenih stebel s ploščatimi lopaticami, ki se spreminjajo v koščeno cvetje in se v nemem metežu izpodrivajo v prenasičeni goščavi kot z življenjsko rastjo nagneten vrvež v bitki za svetlobo - je podoba življenjskega zanosa in napora, zgoščena v večpomensko metaforo in s svojimi metamorfozami v inventarju dosedanje Begićeve umetnosti najopaznejša novost. V njeni vročični množici so zajeti himničnost in dramatičnost, bujnost in smrtna tragičnost, kipeči v višino pod gluhe oboke, a njena začrtana smer kaže le k loku v vrsto razporejenih čolnov, ki simbolizirajo z jezikom
davnega kultnega in hkrati umetnikovega izrazito osebnega izročila človekovo končno pot v neznano zasmrtje.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani