nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1999, poved v sobesedilu:
V drugem segmentu pa je Nina razdrobljen lik, sestavljen iz tisočih opravil, ki so v glavnem nepotrebna (natakanje, prižiganje, pobiranje, popravljanje, odmahovanje, vzdihovanje ipd.), in pozornost z njene karakterne črte preusmerjajo na nebistveno odrsko dogajanje; takrat je govorno ohlapna, z izrazitimi dialektalnimi napakami, ki delujejo moteče oziroma zaznamovano, in takrat njeno doživljanje pogreša elementarno energijo, katere prvi instrument je selektivnost. Poleg tega, da se v takih trenutkih razprši odrski karakter osebe, se takrat kaže tudi pomanjkanje izvirne dramatičnosti, tiste, ki poganja dramsko dejanje v tek, in tiste, ki priteguje pozornost gledalca. In tak je tudi vtis o predstavi kot celoti: v najmočnejših trenutkih je to izjemno intenzivna, verjetna, avtentična in katarzično presunljiva igra o nemoči ljubezni, v najšibkejših trenutkih (kamor je šteti zlasti nastope zdravnika) pa je konceptualistični poskus, razpršen v množico akcij,
ki so odrska mašila in markacije, saj se odmikajo od jedra dramskega dejanja, ki poteka drugje, recimo v tistem duhu, ki je režiserjeva izvirna inspiracija in vodilo.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani