nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1999, poved v sobesedilu:
V razigranem in ubranem igralskem ansamblu je največjo težo burleskne komike, ki se dotakne tudi groteskne trpkosti, nosil Janez Škof v vlogi duhovno zarobljenega, nasilnega in živalsko nagonskega skopuškega »patra familias« Harpagona, ki se tudi po poučnem razpletu ne more otresti odvisnosti od »skrin'ce« z zakladom. Uroš Smolej je ustvaril imenitno figuro njegovega na zunaj do mrliške mrtvoudnosti obvladanega (vzgojenega) sina Kleanta, čigar notranjo razrvanost nakazujejo telesna zakrčenost, stalno popravljanje pramena las, nenehno kajenje in izbruh neobvladanega kričanja v afektu. Njegovo še bolj polnokrvno sestro Elizo, na zunaj »vklenjeno« v dolgo»kuto« poslušne in ubogljive hčere, je eksplozivno upodobila Vesna Slapar.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani