nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1999, poved v sobesedilu:
Za zadnje desetletje bi bralci oziroma bolje uporabniki literarnozgodovinskih del le težko rekli, da jim založbe niso ponudile marsičesa: dobili smo metodološko in sicer različne literarnozgodovinske preglede, nekateri so intonirani monografsko, drugi iščejo paradigme tukajšnjega literarnega razvoja, opazovalci pa se vedno znova sprašujejo o pomenu novega vrednotenja, prevrednotenja, novih pogledov in kar je še podobnih oznak, s katerimi hočejo tisti, ki jih izrekajo, tako ali drugače povedati, da gre kljub temu, da se preteklost ni spremenila, v tem ali onem delu za spremenjeno dojemanje preteklosti, tako rekoč za spreminjanje nespremenljivega.
Med monografske preglede iz zadnjih let brez dvoma sodi monografija v treh knjigah Slovenska izseljenska književnost (Rokus in ZRC SAZU, Ljubljana, 1999) Janje Žitnik et al., prvi zaokroženi pregled preteklega in zdajšnjega literarnega in polliterarnega delovanja Slovencev v drugih državah Evrope,
v Avstraliji, Aziji, Združenih državah Amerike, Kanadi in Južni Ameriki. Urednica je v nedavnem pogovoru za Književne liste omenila, da se »literarnokritični pristop v tej monografiji prav gotovo razlikuje od večine literarnokritičnih pristopov pri ocenjevanju matične slovenske književnosti, to pa zato, ker smo se odločili, da bomo omenjeno književnost obravnavali z nekoliko širšimi kriteriji, ne samo z ozko literarnimi, ker je izjemno pomembna funkcija te literature ravno to, kar ste omenili, ohranjanje slovenske narodne identitete v dokaj neugodnih pogojih in pod integracijskimi pritiski novih domovin«.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani