nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1999, poved v sobesedilu:
Spet ena razstava za mojo dušo, ki ima rada prostore, kjer se tudi otroci počutijo domače. Kaj pravite na razstavni predmet, ki je približno petdeset metrov dolg bambusov most, kot ga je reka Kwai rodila, pod njim je bazen s prodniki, ko greš čez, pa se kdaj pa kdaj - in nikoli ne veš kdaj - izpod stropa ulije prava tropska ploha? In tam je prostor, kjer imaš bambusove paličice in lepilo in delaš svoj lastni most, in je prostor, kjer je na sredi bazenček z zlatimi ribicami, okoli pa leseni podiji z barvicami, papirji vseh vrst in rišejo otroci, pa tudi odrasli, ker tega nihče posebej ne kontrolira, slike obesijo na steno in so del razstave, ti pa se medtem sprehajaš po razstavi in če si iz Slovenije, kar naprej razmišljaš tisto globinsko vprašanje: Zakaj v Moderni galeriji še dolgo ne bo mogoče dobiti šampanjca v kozarcu tudi ob navadnih priložnostih, ampak samo takrat ko ima, recimo, občinski slikar ali okrajni estetski redar rojstni dan?
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani