nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1999, poved v sobesedilu:
Zanimivo je, da v celotnem poročilu avtorji namenjajo le malo prostora drugim, predvsem socialno in tudi ekonomsko negativnim učinkom naložbenega sistema, ki jih ni malo in so preverljivi. Nekateri so bili že omenjeni: visoka stopnja negotovosti, ki je skoraj v celoti prenesena na posameznika; visoki administrativni stroški upravljanja skladov: v ZDA in Veliki Britaniji, ki imajo zelo razvite finančne trge in javno regulativo delovanja finančnih trgov, se 35% prispevkov upokojencev v zasebne sklade porabi za administrativne stroške upravljanja skladov in dobičke upravljalcev skladov, ki za takšen znesek zmanjšujejo višino prejemkov upokojencev; visoka stopnja možnosti zlorab in prevar, zlasti v okoljih z nerazvitimi regulatornimi mehanizmi države; kljub zatrjevani nevtralni redistributivni vlogi so premožnejši sloji tisti, ki primarno pridobijo z naložbenim sistemom (in so zato celo davčno stimulirani); velik del delavcev iz revnejših slojev je »nepokrit« s
takšnimi shemami, kar zmanjšuje socialno varnost v državi kot celoti (v Čilu ostaja okrog 40% delavcev zunaj zasebnih shem).
Pogost odgovor Svetovne banke na naštete slabost čilskega oziroma zasebno upravljanega naložbenega modela je, da je njihov model le »delna« kopija čilskega modela, saj ohranja, čeprav v minimalni meri, tudi dokladni steber.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani