nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1999, poved v sobesedilu:
Sedemkratni premier, ki je pokončen mož in se vsa dolga leta sojenja ni dal zmesti in tudi nikoli nikogar ni pahnil v brezno namesto sebe, temveč se je prizanesljivo in cinično nasmihal tožilcem in sodnikom, je vedel, da ne bo zaprt. Toliko že pozna svoj narod, da ve, kako so Italijani obračunali s fašizmom, ki so ga zagrebli pod preprogo in se hitro pogodili za spravo, o tistih nekaj deset tisoč fašistih, ki so jih zakurili v plavžih milanskih železarn, pa se potem niso več pogovarjali in se tudi dandanes nočejo (veliko laže je zvrniti krivdo za smrt kakšnega fašista na Slovence, ki se radi potolčejo med seboj in nikoli nočejo niti pomisliti, da so najprej Slovenci, šele potem rdeči, črni, rožnati, beli, zeleni, pisani ali kameleonasti). Andreottijeva tajnica Vincenza je bila zagrizena fašistka, z Mussolinijem je bila do konca, celo v salojski republiki po padcu fašizma, zaprli so jo, ker ni nehala biti fašistka, ko to ni bilo več moderno,
potem pa so jo vendarle vzeli za tajnico.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani