nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1999, poved v sobesedilu:
Sicer so bili trije protagonisti (dve plesalki in plesalec) v koreografiji Jasmin Vardimon intenzivni in ekspresivni v agresivnem in akrobatskem približevanju in oddaljevanju, vendar je zaradi preproste teme oz. slabo strukturirane pripovedi njihov napor izzvenel v prazno. V obeh predstavah ima opazno vlogo videoprojekcija; v zadnji je morda najbolj poetičen trenutek projekcije spačenega plesalčevega obraza na gol plesalkin trebuh tik pred koncem.
Še ena znanka z lanskega festivala, danska plesalka Maxine Rogers, je v kratki, a izjemno polni gledališki točki režiserke in koreografinje Kamille Wargo Brekling z naslovom On the Road with Maxine 4, uprizorila zaporedje močnih fizično-emotivnih stanj, v katerih je v nedeljivo celoto sestavila nezdružljivo: skozi (afektiran) jok je pripovedovala zgodbice o opremljanju stanovanja, urejanju vrta ipd., polne kiča in patosa, ki pa jih je v povezavi s sloko postavo in izraznim obrazom privzdignila na
rob med smehom in jokom, tragičnim in komičnim, vsakdanjim in metafizičnim.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani