nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1999, poved v sobesedilu:
Pred časom (leta 1995) je Gustav Gnamuš v Špitalski kapeli v Celju postavil eno svojih najboljših, najbolj izvirnih in avtentičnih razstav, ki je primerljiva z najbolj odmevnimi slikarskimi posegi v cerkveni prostor, kot jih poznamo v umetnosti tega stoletja v Evropi. Izjemno kultivirane in poduhovljene »rešitve« v Gnamuševih in(ter)vencijah v Celju, tako v odnosih barva-prostor-in-svetloba kot v ravnovesjih, ki jih dopušča arhitektura (zožitve platen v hodnikih, simetrija slik v odnosu do vdolbin in oken in zamikov sten, izjemne »avtorske« skicirke risbe, ki nam razkrivajo slikarja v neslutenih slikarskih - likovnih - pristopih in občutjih), se zdaj, predvsem zaradi etičnih in estetskih norm, ki jim pripadata oba slikarja, spet »nadaljuje« v Prančičevem delu v kostanjeviški galeriji.
In ni naključje, da Prančič, tako kot Gnamuš, zagovarja visoki modernizem, ki s pravim moralizmom (moralnim »dogmatizmom«) postavlja normative za slikarstvo;
od Mondriana prek Newmana, D. Judda, S. LeWitta do Scullyja na zadnji predstavitvi v Lelongu v Parizu.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani