nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1999, poved v sobesedilu:
Sodeč po izkušnjah ob podobnih priložnostih komentatorji - z redkimi izjemami - niti posebne izdaje Nove revije z naslovom Sproščena Slovenija niti zadnje izjave Komisije Pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci ne bodo brali v pravem ključu: v luči tistega etičnega impulza, ki je sprožil njun nastanek in ki ju tudi edini povezuje (saj gre sicer za dve povsem neodvisni publikaciji: če je prva zbirka individualnih kritičnih glasov, druga vsaj po formi izraža mnenje verujočih katoličanov). Že dosedanji zapisi v tem časopisu (Ježev, Pušenjakov) ali pa tisti dr. Darka Štrajna v Dnevniku kažejo ne le apriorno negativno nastrojenost, skoraj nekakšno alergično ideološko srbečico, temveč predvsem neki metodološki faux pas: komentatorjev ne zanima vsebinsko branje, temveč obešanje na ideološki in politični kontekst izjave, na t.i. mesto izjavljanja, preprosto v smislu: »Le kako si lahko nedemokratično organizirani, tuji državi podložni klerikalci, ki imajo
povrhu še toliko zgodovinskega masla na glavi, dovolijo takole kritizirati naše sicer ne povsem idealne, a za razumnega človeka vendarle čisto O. K. razmere; kakšne strokovne kompetence neki imajo teologi in njihovi laični priveski za kaj takega?!« In kar zadeva Novo revijo: »Ah, ti ostareli, zagrenjeni politični luzerji se spet grejo svojo romantiko iz komunističnih časov in se vsiljujejo kot vizionarji in 'vest slovenstva'!«
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani