nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1999, poved v sobesedilu:
Avtorji so zajemali iz nekaj več kot stoletne zgodovine slovenske arheologije (če naj veljajo za njeno spočetje izkopavanja K. Dežmana na Ljubljanskem barju leta 1875), iz vseh okolij (muzeji, zavodi za spomeniško varstvo, univerza), kjer se dogaja arheologija, nenavadno mnogo pa iz svojih raziskovalnih nalog in izkopavanj, in tako bralcu omogočili z nekaj truda ustvariti si ne le sliko Slovenije v arheoloških obdobjih, ampak pokukati tudi na pota in med ljudi, ki so jo sestavljali. V zadnjih nekaj desetletjih, ko se je arheološko delo na Slovenskem razcvetelo in so v njem zastavo nosili projekti, ki so razpirali mavrično večplastnost dogajanj v času in prostoru in ki so bistvo v obravnavanem delu (paleolitik, prazgodovinska poselitev Dolenjske, antično podeželje, pozna antika in utrjena višinska naselja, staroslovanski Bled), njim ob bok pa neštevilna zaščitna izkopavanja (za vzorec omenimo Ptuj, Ljubljano, Kranj, Most na Soči, Novo mesto,
avtocestni križ), se je nabralo toliko odličnih najdb in še več spoznanj, da je bilo pričakovati takšno odločitev. Prekobaliti se je bilo le še čez morda največjo oviro - sestopiti z znanstvenega Olimpa na majava tla poljudnega pisanja, takšnega, ki bralca, z avtoriteto poznavalca in dovolj veščega pripovednega interpreta poznavalskih znanj, brez prevelikih nihanj in zamotanih povedi priklene k snovi, v našem primeru k slovenski arheološki dediščini.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani