nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1999, poved v sobesedilu:
Iz komaj še razumljivega »sklerotičnega« dialoga v nadaljevanju postopoma nastaja zgodba brezimnega sleherniškega para življenjskih poražencev, domnevnega hišnika in njegove žene, ki si je vse življenje želela za moža vsaj »stanovanjskega maršala«, če ne že kar »nadpredsednika, nadkralja ali vsaj naddoktorja«. Bolj ko vdirajo v njun spomin prijatelji, znanci in družbeni pomembneži (nazadnje celo sam cesar s spremstvom) - poosebljajo jih različni stoli, ki jih dvigata na splav iz motnega morja -, manj starčevskih potez je v njunih besedah in gestah. V ospredje univerzalne groteske prihaja vse bolj »golo okostje« krhke, nebogljene in minljive posameznikove eksistence, na tesnem prizorišču dejansko tudi fizično vse bolj omejene in ogrožene od vse številčnejše predmetnosti stolov (in duhovnega balasta spominov z njimi).
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani