nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1999, poved v sobesedilu:
Deklevove zgodbe tako tipajo za famoznim trenutkom razsvetljenja, za razkritjem slutnje, za trenutkom spremembe, ki junakom v temelju spremeni svet, pa čeprav gre na prvi pogled za razmeroma običajne dogodke, kakršni so na primer odkritje, da je nekdo nekoga prevaral (Hommage prevaranemu dekletu, ki izginja), ali pač dojetje o svoji univerzalni osamljenosti (Za kužno zaveso). Pripovedna strategija Milana Dekleve je v zgodbah Reševalca ptic skoraj brez izjeme enaka: s filigranskim in sočnim proznim tkanjem zasleduje omenjene trenutke spremembe, pri tem oziroma v njih pa se ne razkriva na primer vsebina Blatnikovega bobnarjevega zamaha, torej trenutka, v katerem je še prostor za čudenje, negotovost in ugibanje, ali bo svet naslednji trenutek še tu in tak, kot zanj vemo; Deklevov svet takega balansiranja ne pozna, zdi se, da je večina junakov prisiljena v nekakšno vsiljeno in neizbežno vdanost, določa jih nekakšen melanholični fatalizem, ki je sicer zmožen tudi
vsaj delne samoironije, a le-ta nikomur nič ne pomaga, še posebej pri iskanju smisla ne. Z Deklevovimi junaki je bolj tako, da jih trenutek razsvetljenja naredi dokončno tuje, drugačne, iztirjene (Izpoved pomembnega človeka, Momlogolmom), ta ali ona usodna podrobnost jih dokončno pogubi za ta svet, saj spravi v pogon iracionalno mašinerijo usode.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani